V iranskem mestu Harsin v provinci Kermanšah je bil ubit Ali Azizi, član prostovoljne paravojaške milice Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde (IRGC). Po uradnih navedbah tiskovne službe korpusa Nabi Akram so Azizija napadli oboroženi protestniki med nemiri, pri čemer naj bi podlegel poškodbam, povzročenim s strelnim orožjem in hladnim orožjem oziroma noži. Incident se je zgodil med stopnjevanjem napetosti in spopadi med varnostnimi silami ter protivladnimi demonstranti v regiji. Odnosi z javnostmi kermanšaške veje Revolucionarne garde so v uradni izjavi poudarili, da je bil Azizi tarča načrtnega napada s strani »oboroženih izgrednikov«. Oblasti dogodek obravnavajo kot mučeništvo in napovedujejo ostre ukrepe proti odgovornim za nasilje. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na različne oblike protestov odzivajo z uporabo sile, kar pogosto vodi v smrtne žrtve na obeh straneh.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je v soboto ponovno poudaril, da ima sirska država izključno pristojnost za vzpostavitev reda in ohranjanje nacionalne suverenosti v vseh delih Sirije, vključno s provinco Suwajda. Izrazil je hvaležnost beduinskim plemenom za njihova 'junaška stališča', vendar je zahteval, da se 'popolnoma zavežejo prekinitvi ognja in spoštujejo državne ukaze'. Ob tem je obtožil Izrael, da je s svojim posredovanjem državo 'potisnil v vojno'.

V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan so se protesti proti visokim življenjskim stroškom sprevrgli v nasilne spopade z organi pregona. Po navedbah tiskovne agencije Fars so v mestu, ki leži približno 300 kilometrov jugozahodno od Teherana, umrle tri osebe, še 17 pa jih je bilo ranjenih. Protesti, ki so se sprva začeli kot upor proti strmemu naraščanju cen in devalvaciji nacionalne valute, so se hitro razširili v več regij po državi. Skupno število žrtev zadnjih demonstracij po državi se je povzpelo na najmanj šest, saj se prebivalstvo spopada z drastičnim padcem življenjskega standarda. Oblasti v Teheranu so na ulice poslale okrepljene varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, da bi zadušile nemire, ki veljajo za enega najresnejših izzivov režimu v zadnjem obdobju. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza v Iranu stopnjuje, kar podpihuje nezadovoljstvo širših slojev prebivalstva.

Senator iz Teksasa Ted Cruz je izrazil zaskrbljenost, da mehiški narko-karteli pri upravljanju z droni presegajo ameriške varnostne sile. Po njegovih besedah so droni postali glavno orožje mehiških kartelov v bojih proti Združenim državam Amerike, kar predstavlja resno varnostno grožnjo.

Po dvodnevnem lovu so izraelske oblasti aretirale Arkana Khaleda (27) iz Tayibeja, osumljenega, da je v bližini Kfar Yone povozil 11 ljudi, med njimi devet vojakov. Osumljenec je bil izsled en v konstrukcijskem območju, kjer se je skrival na dvigalu. V iskalni akciji so sodelovali tudi droni in helikopterji.

V gozdnatem območju v spornem Kašmirju so indijske sile ubile tri osumljene militante v streljanju, kot so sporočili uradniki v ponedeljek.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom, devalvaciji valute in gospodarskemu zastoju sprevrgli v smrtonosno nasilje. V zadnjih dneh je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo več ljudi, vključno s civilisti in pripadnikom varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij, kot sta Fars in Mehr, so se nemiri močno zaostrili v četrtek, ko so poročali o smrtnih žrtvah v več mestih. Val protestov se je začel v prestolnici Teheran, kjer so trgovci zaprli svoje dejavnosti zaradi hiperinflacije, in se nato hitro razširil v jugozahodni del države. Demonstracije predstavljajo enega najpomembnejših socialnih nemirov v Iranu v zadnjih treh letih. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim zmanjšanjem kupne moči in splošnim slabšanjem gospodarskih razmer. Po navedbah tujih nevladnih organizacij in lokalnih virov so varnostne sile na nekaterih lokacijah uporabile silo za zatrtje protestov, kar je privedlo do tragičnih posledic na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarske težave, ki so sprožile upor, še naprej vztrajajo brez jasnih rešitev s strani iranskih oblasti.

V Iranu se po več dneh intenzivnih protestov razmere zaostrujejo, saj so spopadi med demonstranti in državnimi varnostnimi silami terjali prve smrtne žrtve. Po poročanju lokalnih medijev je v nasilnih soočenjih življenje izgubilo več oseb, pri čemer se podatki o natančnem številu žrtev razlikujejo. Nekateri viri navajajo najmanj tri smrtne žrtve, med katerimi naj bi bila dva civilista in en član provladne milice Basidž, medtem ko drugi viri poročajo o najmanj šestih mrtvih. Protesti, ki so zajeli državo, so se sprevrgli v neposredne fizične obračune, ko so varnostne sile poskušale razgnati množice. Iranske oblasti za zdaj niso podale uradnega skupnega poročila o vseh žrtvah, vendar poročila s terena nakazujejo na visoko stopnjo napetosti. Nasilje se stopnjuje v več mestih, kjer protestniki izražajo svoje nezadovoljstvo, varnostni aparat pa se na to odziva z uporabo sile, kar vodi v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v državi.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

V Italiji so ob 33. obletnici bombnega napada v Via D'Amelio, v katerem so bili ubiti sodnik Paolo Borsellino in pet policistov, znova pozvali k razkritju resnice. Sekretarka Demokratske stranke Elly Schlein je poudarila, da mafija spreminja svoje oblike in da je treba nenehno ohranjati visoko stopnjo budnosti v boju proti temu pojavu, saj je to ključno ne le za spomin, temveč tudi za vsakodnevno zavezanost. Spominske slovesnosti so bile osredotočene na boj proti strahu in ohranjanje upanja v ozadju subverzivnega načrta Cose Nostre.

V iranskem mestu Kuhdašt v provinci Lorestan je med nasilnimi nemiri prišlo do smrti člana paravojaške milice Basidž, kar je potrdil podpredsednik pokrajinske vlade za politične in varnostne zadeve. Žrtev, identificirana kot Amirhosam Hodajari-fard, je bila po navedbah lokalnih oblasti ubita s strani protestnikov, ki jih uradni viri označujejo za povzročitelje izrednih razmer oziroma upornike. Po dostopnih podatkih je bilo v istih incidentih ranjenih še 13 pripadnikov varnostnih sil, ki so po navedbah uradnega Teherana branili javni red in mir. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti med iranskimi varnostnimi strukturami in civilnimi protestniki v državi. Milica Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde, ima ključno vlogo pri zatiranju protestov, kar pogosto vodi v nasilne obračune s smrtnimi žrtvami na obeh straneh. Oblasti v Lorestanu so ob dogodku poudarile, da bodo nadaljevale z ukrepi za vzpostavitev stabilnosti v regiji, medtem ko poročila o žrtvah med protestniki v tem specifičnem incidentu niso bila podana.

V mestu Kuhdašt v provinci Lorestan na zahodu Irana je bil med nasilnimi protesti ubit član prostovoljnih varnostnih sil Basidž, še 13 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah Islamske revolucionarne garde (IRGC) so se protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskih razmer, razširili v več mest in trajajo že peti zaporedni dan. Lokalni organi poročajo o spopadih med udeleženci zborovanj in varnostnimi silami, pri čemer so mednarodne tiskovne agencije potrdile več smrtnih žrtev in ranjenih po celotni državi. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se protesti zaradi nezadovoljstva z ekonomsko politiko hitro sprevrgli v širše protivladno gibanje. Varnostne sile so na več lokacijah uporabile silo, da bi razgnale množice, kar je privedlo do dodatnih žrtev. Incident v Kuhdaštu sledi obdobju povečanih operacij iranskih oblasti proti različnim virom destabilizacije, vključno z nedavnimi spopadi z militanti na jugovzhodu države.

Število smrtnih žrtev zaradi nasilja med protesti v Iranu je naraslo na najmanj 10. Protesti so izbruhnili zaradi težkega gospodarskega stanja v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah izrazil naklonjenost ideji o namestitvi turških vojaških sil v okviru mednarodnih stabilizacijskih sil na območju Gaze. Trump je poudaril, da ohranja zelo tesne odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, s katerim namerava o tej možnosti opraviti podrobne pogovore. Po njegovih besedah bi bila vključitev Turčije v proces zagotavljanja varnosti v regiji pozitiven korak, vendar bo odločitev predmet usklajevanja z Izraelom. Predsednik ZDA se bo o vprašanju razporeditve turških enot kmalu posvetoval z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta se letos srečala že šestkrat. Poleg razmer v Gazi bosta voditelja obravnavala tudi grožnjo, ki jo predstavlja Iran, ter vprašanja nadaljnjega oboroževanja. Trumpova pripravljenost na vključitev Turčije v varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu kaže na njegovo prizadevanje za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, ki bi razbremenila ameriške sile in zagotovila dolgoročno stabilnost po koncu intenzivnih spopadov v Gazi.

Število smrtnih žrtev nasilja, povezanega s protesti v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, se je povečalo na najmanj 10. Oblasti so potrdile smrt še dveh ljudi.

Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija uvedle policijsko uro, potem ko so se pretekli protesti sprevrgli v nasilje, v katerem so po poročanju državnih medijev umrle štiri osebe. Latakija, ki velja za ključno oporišče alavitske manjšine, je bila prizorišče nemirov, ki so se stopnjevali več dni, preden so oblasti v torek uradno omejile gibanje prebivalstva. Ukrep je bil uveden z namenom stabilizacije razmer v mestu, ki ima velik strateški in politični pomen za sirski državni vrh. Poročila navajajo, da so sirske oblasti policijsko uro razglasile kot neposreden odziv na eskalacijo napetosti. Varnostne sile so v mestu okrepile svojo prisotnost, da bi preprečile nadaljnje spopade in morebitne nove žrtve med protestniki in pripadniki varnostnih organov. Razmere v regiji ostajajo negotove, medtem ko mednarodni opazovalci spremljajo odziv države na civilne nemire.

V Iranu se nadaljujejo protivladni protesti, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad slabim gospodarskim stanjem v državi. Iranski državni mediji so poročali o prvi smrtni žrtvi med predstavniki oblasti, in sicer naj bi bil ubit pripadnik paravojaške milice Basidž. Protestniki že več dni zapored na ulicah različnih mest izražajo svoje ogorčenje nad gospodarsko krizo, visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin. Gre za enega resnejših valov nemirov, ki so se razširili kljub strogemu nadzoru varnostnih sil. Po navedbah uradnih virov naj bi do nasilja prišlo med spopadi med protestniki in varnostnimi organi, vendar podrobnejših informacij o okoliščinah incidenta ali natančni lokaciji smrti niso podali. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se prebivalstvo spopada s težkimi življenjskimi razmerami, ki so posledica dolgoletnih mednarodnih sankcij in notranje gospodarske politike.

Poveljstvo policije v iranski provinci Lorestan je izdalo uradno obvestilo po smrti Amirhosama Hodajarija-farda, pripadnika paravojaške milice Basidž, ki je bil ubit med nemiri v mestu Kuhdašt. Oblasti so sporočile, da so mladega pripadnika sil ubili udeleženci protestov, ki jih državni organi označujejo za povzročitelje nemirov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadale z demonstranti. Lokalna policija je v svoji izjavi poudarila zavezanost k vzpostavitvi reda in napovedala stroge ukrepe proti odgovornim za nasilje. Smrt Hodajarija-farda predstavlja nadaljevanje usodnih incidentov v mestu Kuhdašt, kjer je podpredsednik pokrajinske vlade za politične in varnostne zadeve že predhodno potrdil smrtne žrtve med vladnimi silami. Dogajanje v Lorestanu odraža širšo politično nestabilnost in stopnjevanje nasilja med državnimi strukturami in protestniki v Iranu.

Po zmagi 92-letnega predsednika Paula Biye na nedavnih volitvah je opozicijski voditelj pozval državljane Kameruna k protestnemu zaprtju, zaradi česar so se nekatera mesta izpraznila.